Slovenian Bible Reader



2. Danijel in Belovi služabniki

Danijel se ne klanja Belu

1Kralj Astiag je bil pridružen k svojim očetom, in Perzijec Cir je prevzel njegovo kraljestvo. 2Danijel je zaupno živel s kraljem in bil uglednejši ko vsi njegovi prijatelji. 3Babilonci so imeli malika, ki mu je bilo ime Bel. Potrošili so zanj vsak dan dvanajst mernikov čiste pšenične moke, štirideset ovác in šest vrčev vina. 4Tudi kralj ga je častil in ga vsak dan hodil molit. Danijel pa je molil svojega Boga. 5Tedaj mu je rekel kralj: »Zakaj ne moliš Bela?« Ta je odgovoril: »Ker ne častim z rokami izdelanih malikov, temveč le živega Boga, ki je ustvaril nebo in zemljo in ima oblast nad vsem, kar živi.« 6Kralj mu je odvrnil: »Ali se ti Bel ne zdi živ bog? Ali ne vidiš, koliko vsak dan použije in popije?« 7Danijel se je zasmejal in rekel: »Ne varaj se, kralj! Kajti ta je znotraj iz gline, zunaj pa iz brona, jedel in pil še nikdar ni.« 8Kralj se je razsrdil, poklical njegove duhovnike in jim rekel: »Ako mi ne poveste, kdo použije te darove, morate umreti. Ako pa dokažete, da jih Bel použije, bo Danijel moral umreti, ker je Bela zasramoval.« 9Danijel je rekel kralju: »Zgôdi se po tvoji besedi!« Bilo pa je Belovih duhovnikov sedemdeset, ne računajoč njih žene in otroke.

10Kralj je prišel z Danijelom v Belov tempelj. 11Belovi duhovniki so izjavili: »Glej, mi odidemo ven, ti, o kralj, pa pripravi jedila, pomešaj vino, zakleni vrata in jih zapečati s svojim prstanom! Ko prideš zjutraj in ne najdeš, da je Bel vse pojedel, naj umrjemo mi, sicer pa Danijel, ki je lagal zoper nas.« 12Bili so brez skrbi, ker so pod mizo napravili skriven vhod; po njem so prihajali in vse použili.

Danijel odkrije prevaro

13Ko so oni odšli, je kralj postavil Belu jedila. 14Danijel pa je ukazal svojim služabnikom prinesti pepela. Natresli so z njim kakor skozi sito ves tempelj vpričo kralja, ki je bil sam navzoč. Potem so stopili ven, zaklenili vrata, jih zapečatili s kraljevim prstanom ter odšli. 15Ponoči so prišli po svoji navadi duhovniki s svojimi ženami in otroki ter vse použili in popili. 16Zjutraj je kralj zgodaj vstal in Danijel z njim. 17Kralj je vprašal: »So li pečati nepoškodovani, Danijel?« Ta je odgovoril: »Nepoškodovani so, o kralj!« 18Brž ko so odprli vrata, je kralj pogledal na mizo in glasno zaklical: »Velik si, Bel, in nobene prevare ni pri tebi.« 19Danijel se je zasmejal in zadržal kralja, da ni vstopil, in rekel: »Poglej na tla in preudari, čigave so te stopinje!« 20Kralj je rekel: »Vidim stopinje mož, žena in otrok.« 21Tedaj se je kralj razsrdil in dal zgrabiti duhovnike z njih ženami in otroki. Morali so mu pokazati skrivna vrata, skozi katera so prihajali, da so použili, kar je bilo na mizi. 22Kralj jih je dal umoriti, Bela pa je izročil Danijelu. Ta je razdejal njega in njegovo svetišče.

Danijel ubije zmaja

23Bil je tudi velik zmaj, ki so ga Babilonci častili. 24Kralj je rekel Danijelu: »O tem ne moreš reči, da ni živ bog, moli ga torej!« 25Danijel je odvrnil: »Gospoda, svojega Boga, molim, ker je ta živ Bog. Daj mi pa, o kralj, oblast in ubil bom zmaja brez meča in kija.« 26Kralj je odgovoril: »Dam ti jo.« 27Nato je Danijel vzel smole, masti in dlake, jih skupaj skuhal, napravil iz njih kolače ter jih vrgel zmaju v žrelo. Zmaj jih je požrl in se razpočil. Potem je zaklical: »Glejte, kaj častite!«

Danijel v levnjaku

28Ko so Babilonci to slišali, so bili zelo srditi; zbrali so se zoper kralja in rekli: »Kralj je postal Jud. Bela je razdejal, zmaja pobil in duhovnike poklal.« 29Šli so h kralju in zahtevali: »Izroči nam Danijela, sicer pobijemo tebe in tvojo družino!« 30Ko je kralj videl, da silno pritiskajo nanj, jim je prisiljen izročil Danijela. 31Oni pa so ga vrgli v ječo, kjer je bil šest dni. 32V jami je bilo sedem levov, katerim so vsak dan dajali dvoje trupel in dve ovci. Takrat pa jim niso dali ničesar, da bi požrli Danijela.

33V Judeji pa je bil prerok Habakuk. Skuhal je podmet, nadrobil kruha v lonec ter odšel na polje, da ga odnese žanjcem. 34Angel Gospodov pa je rekel Habakuku: »Ponesi jed, ki jo imaš, v Babilon Danijelu v levnjak!« 35Habakuk je odgovoril: »Gospod, Babilona nisem nikdar videl, in jame ne poznam.« 36Angel Gospodov pa ga je prijel za teme, ga nesel za lase njegove glave in ga postavil s hitrostjo dihljaja v Babilon nad jamo. 37Habakuk je zavpil: »Danijel, Danijel, vzemi jed, ki ti jo je poslal Bog!« 38Danijel je rekel: »Spomnil si se me, o Bog, in nisi zapustil teh, ki te ljubijo.« 39In Danijel je vstal in jedel. Angel božji pa je Habakuka takoj postavil nazaj v njegov kraj.

Danijel rešen

40Sedmi dan je prišel kralj, da bi obžaloval Danijela. Stopil je k jami in pogledal vanjo, pa glej, Danijel je sedel. 41Tedaj je zavpil z močnim glasom in zaklical: »Velik si, Gospod, Danijelov Bog! Razen tebe ni drugega.« 42Potem ga je dal ven potegniti, a tiste, ki so hoteli njegovo pogubo, je dal vreči v jamo. Takoj so bili požrti vpričo njega.